Bioresonanca in naše omejitve "v glavah"

Bioresonančna terapija je večini poznana predvsem kot metoda, s katero se učinkovito odpravijo raznovrstne alergije. Beseda o nepojasnjenih in še bolje neverjetnih uspehih se je v 90-ih letih prejšnjega stoletja hitro širila. In takoj si je pridobila številne zagovornike, kakor tudi nasprotnike. Energijsko zasnovane diagnostične metode so vedno znova deležne številnih kritik in velikokrat pod vprašanjem:  "Ali to sploh deluje? Pa kako lahko to sploh deluje, če ni ničesar? "

Kakor so bili njeni zagovorniki ljudje-pacienti, ki so si z njo pomagali pri odpravi številnih nepojasnjenih vzrokov težav (kdo sploh išče vzroke za težave?!), ki so korenito posegale v njihov način življenja do te mere, da je bilo to zanje kot neskončna dnevna-nočna mora, veseli in srečni, tako so bili njeni nasprotniki in kritiki pogosto skeptični, češ:

 " Nekaj, kar se znanstveno ne da razložiti v luči sedanjega znanja, to preprosto ne more obstajati! " Hmmm, ali res...?

Glede na moje pretekle izkušnje na raziskovalnem področju, bi temu z lahkoto pritdila, da večina res misli tako. Ampak tisti pravi znanstveniki in ljudje, ki imajo v sebi pravo iskrico vedoželjnosti in entuzijazma, pridejo do rešitev in rezultatov. Čeprav si jih vedno ne znajo čisto do potankosti razložiti. Rezultatov namreč. A tukaj je pomemben predvsem rezultat. Saj delovanja npr. sedaj tako popularnega mobilnega telefona tudi marsikdo ne razume, a ga vsi uporabljamo. Zakaj? Ker deluje!

In kaj pravzaprav merimo pri energetskih testnih metodah in zakaj se rezultati ne ujemajo vedno z rezultati, ki jih dobimo z metodami konvencionalne medicine? Pri bioresonanci se meri, ali elektromagnetno nihajoče polje človeka ali živali (zelo uspešna je tudi pri živalih) pride v resonanco z nihajočim poljem substance (to je lahko alergen, toksin, testna ampula, nosoda, zdravilo, hrana) ali s terapevtsko informacijo (terapevtski programi v različnih frekvenčnih območjih, ki se individualno prilagodijo posamezniku). Tako se testira, če je ista ali podobna informacija prisotna v telesu ali v nihajočem polju pacienta.

Primer: če so jetrni encimski testi slabi, ni jasno, ali gre tu res za klinično nepravilnost, ali je to posledica maščobne degeneracije jeter, ciroze ali hepatitisa? Gre morda samo za nezadostno sposobnost jeter za izločanje, morda tudi funkcionalno napako, ki izhaja pogostih čustvenih stanj...kdaj že pravimo, da nam gre nekdo na jetra? Če dovolj dolgo to počnemo, se nam mora nekje poznati...

Osnovni principi delovanja, za lažje razumevanje bioresonančne terapije:

1. V in okoli človeškega telesa so elektromagnetne frekvence. Te naj bi bile nadrejene biokemijskim procesom in jih tudi regulirajo. Celice in organi nihajo pri določenih frekvencah. To ustvarja frekvenčni spekter določenega organizma (fiziološke frekvence).
2. Vsak organizem ima poleg fizioloških včasih dodatno tudi patološke frekvence, ki jih povzročajo toksinski stresi, poškodbe, vnetja, neozdravljene dolgotrajne bolezni, iatrogene poškodbe...
3. Skupaj fiziološke in patološke frekvence tvorijo pacientove individualne frekvence.
4. Pacientove individualne frekvence se lahko " preberejo" s površine telesa in preko kabla vodijo v bioresonančno napravo.
5. Individualne frekvence se s pomočjo moderne elektronike bioresonančne naprave (BICOM) transformirajo v terapevtske frekvence. Nobenih tehničnih ali kako drugače generiranih frekvenc se ne dodaja.
6. BICOM naprava terapevtske frekvence vrne pacientu. Terapija se dogaja znotraj telesa, ne znotraj naprave.
7. Terapevtske frekvence reducirajo patološke frekvence v pacientovem telesu. Prav tako stimulirajo in/ali ojačajo fiziološke frekvence.
8. Cilj bioresonančne terapije je zmanjšati in/ali izločiti patološke frekvence, kot tudi ojačati fiziološke frekvence.
9. Ko se enkrat biofizikalna energijska situacija v telesu izboljša, se izboljšajo tudi biokemijski procesi in postanejo bolj uravnoteženi.
10. Glavni namen bioresonančne terapije je aktivacija lastnih telesnih regulatornih moči, da se telo osvobodi motečih patoloških vplivov in se znova povrne v zdravo stanje.

Upam, da sem vsaj na kratko predstavila argumente, ki so mene prepričali, da lažje razumem bioresonančno terapijo in diagnostiko. Samo razumevanje je sicer ključnega pomena zato, da vemo, kje si z njo sploh lahko pomagamo. V bistvu si z bioresonanco pomagamo pri vseh težavah, kjer je še prisotno funkcionalno (preostalo) tkivo. Ker je to regulatorna terapija, kar pomeni, da morajo biti tkivo in organi sposobni regulacije ali vsaj, da se jih ponovno aktivira, da se zopet sami regulirajo. To so tudi omejitve metode. Organ, ki je uničen, se torej ne more regulirati in tudi manjkajoča noga ne bo ponovno zrasla .

 

Vira:

Jürgen Hennecke: Bioresonance: A new view of medicine

Peter Schumacher: Biophysical therapy of allergies